Izraz transdisciplinarni ali tematski učni načrt spreminja paradigmo poučevanja, pri kateri se celostno znanje oblikuje na podlagi teme in ne na podlagi disciplin (Piaget, 1973). Ta veriga procesa naj bi učencem (tako mlajšim kot starejšim) pomagala pri bolj organskem učenju, saj se odzivajo na različne ravni podrobnosti.
Transdisciplinarnost naj bi obstajala od leta 1930, ko je Dewey (1933) povezal pojem učenja skozi teme z bolj smiselnim učnim procesom, pri katerem bi vključevanje narave v učne tehnike spodbujalo učence k oblikovanju pomena, pridobivanju vpogleda in uporabi novega znanja in pojmov tudi pri prehajanju med disciplinami.
Po mnenju Johna (2015) tematsko izobraževanje učencem omogoča, da se učijo kognitivnih spretnosti v okviru realne teme, ki je dovolj specifična in praktična, dovolj široka, da omogoča ustvarjalno raziskovanje. Na ta način bo učenec, ko se bo soočil s problemom, imel drugačen proces razmišljanja, saj bo imel znanje in spretnosti reševanja problema v celotnem obsegu in ne le v disciplinarnem kontekstu.