Modul 3: Razvoj, izvajanje in vrednotenje inovacij šolske politike, ki temelji na pravicah

Prejšnja Lekcija
Naslednja Tema

Tema 1 Predstavitev pojma šola, ki temelji na pravicah

Modul 3: Razvoj, izvajanje in vrednotenje inovacij šolske politike, ki temelji na pravicah Enota 2 Delavnice Tema 1 Predstavitev pojma šola, ki temelji na pravicah

V prvi aktivnosti so predstavljene tehnike, ki jih lahko učitelji usposabljanja uporabijo med uvodnim srečanjem. Udeleženci se bodo seznanili s pristopom za razvoj šolske politike, ki temelji na pravicah, in bodo skupaj ugotavljali vzroke in posledice ključnih vprašanj ali odločitev, ki jih je treba sprejeti.

Izvajalci/udeleženci

Cilji
(Udeleženci bodo)

Materiali / trajanje

Ključne besede

Izvajalci:

Učitelji

Udeleženci:

Zainteresirane strani (ravnatelji, učitelji, učenci, starši in druge zainteresirane strani).
  • Ugotovili temeljne vzroke težav, ki ovirajo pravice otrok, in sicer v šoli in širši skupnosti.
  • Analizirali neposredne vzroke.
  • Določili prednostne naloge in načrtovali ukrepe za reševanje težav.

Materiali:

  • Slike, ki prikazujejo pravice otrok.
  • Računalnik in projektor.
  • Zapiski/listki papirja.
  • Flip charti.
  • Bela tabla.
  • Dva drevesna diagrama.

Trajanje:

3 ure

Otrokove pravice, temeljni vzroki težav.
  1. Vsi se postavijo v krog. Moderator začne govoriti: “Ime mi je (….) in všeč mi je (predmet, ki se začne na isto črko kot njihovo ime).” Nato naslednja oseba pove isto s svojim imenom, nato pa ponovi ime osebe pred njo. To se nadaljuje tako, da zadnja oseba ponovi vse.
  2. Uvodu sledi kratka predstavitev udeležencev (npr. ime in priimek, funkcija, razlog za udeležbo na delavnici, pričakovanja).
  3. Vodja nato predstavi načrt petih srečanj ter udeležence seznani s ciljem delavnic in njihovo vlogo v procesu.
  1. Vodja pripravi zbirko slik, ki prikazujejo različne vidike otrokovih pravic. (npr. dostop do zdravja, izobraževanja, varnosti, pravica do igre). Slike je treba izbrati tako, da odražajo poseben kontekst, v katerem poteka delavnica.
  2. Udeleženci razpravljajo o vsaki sliki, da bi opredelili in razvrstili probleme/izzive, predlagali rešitve in prikazali možne posledice.
  3. Skupina mora usmerjati zaporedje slik in jih prerazporediti tako, da pokaže prednost.
  4. Končno kompozicijo lahko zabeležite s fotografijo ali risbo. Pričakuje se, da bodo udeleženci do konca te dejavnosti prišli do delovne opredelitve otrokovih pravic.
  1. Udeleženci prepoznajo običajne vsakodnevne dejavnosti otroka v svojem kraju tako, da okoli slike otroka dodajo oznake, slike ali simbole teh dejavnosti.
  2. O vsaki dejavnosti se razpravlja v skupinah. Udeleženci morajo ugotoviti, kako posamezna dejavnost prispeva k uresničevanju otrokovih pravic. Sledi razprava v celotnem razredu, na podlagi katere se sprejme sklep.
  3. Udeleženci v skupinah obravnavajo vsakdanje življenje otroka, ki pripada določeni socialno prikrajšani ali izključeni skupini, npr. invalidu, priseljencu, LGBT. Sliko nadomestijo s sliko otroka iz določene skupine, udeleženci v vsaki skupini pa od slike do vsake dejavnosti narišejo črte različnih barv, da pokažejo, ali menijo, da ima otrok enake možnosti za sodelovanje kot vsi drugi otroci.
  4. Moderator prikaže velik diagram, ki prikazuje koncentrične kroge, označene od sredine navzven kot posameznik, družina, šola, skupnost, širša družba itd. Skupina premakne svoje oznake v ustrezen krog diagrama, da pokaže izvor ovire za sodelovanje.
  5. Ob koncu te dejavnosti bodo udeleženci prepoznali morebitne ovire, ki ovirajo uresničevanje otrokovih pravic, pri čemer bodo upoštevali enake pravice do sodelovanja vseh otrok.
  1. Moderator uporabi sliko drevesa. Slika je označena kot “Ovire, ki ovirajo otrokove pravice”.
    Ovire za otrokove pravice, določene v dejavnosti 2, so označene in narisane kot korenine drevesa.
  2. Nato so učinki težav in ovir narisani kot veje drevesa. V diagramu je treba opredeliti povezave med problemi, in sicer tako, da se veje povežejo med seboj.
  3. Z uporabo novega diagrama lahko vsak problem, vzrok in posledico preprosto preoblikujete v cilj, ki bo obravnaval težavo. Na primer, “pomanjkanje prostega časa” postane “izboljšanje upravljanja s časom”.
    Na ta način se drevo problemov pretvori v enakovredno drevo priložnosti ali drevo ciljev, ki prikazuje strategijo za reševanje problemov.

Opredelitev osrednjega problema s tehniko "analize drevesa problemov"

Prejšnja Lekcija
Nazaj v Lekcije
Naslednja Tema