Tema 1 Šolska pravila: Na pravicah temelječa perspektiva

Šolska politika je skupek uveljavljenih pričakovanj, niz pravil in načel, sprejetih zaradi lažjega upravljanja v šoli. Šolska politika mora biti jasna, dostopna, pregledna in razumljiva staršem, osebju in učencem. Poleg tega mora biti šolska politika posodobljena in slediti najboljšim praksam (Efreom-Lieber in Lieber, 2010; Magor-Blatch, 2011). Odsotnost politike vodi v nedoslednost pri sprejemanju odločitev; če uradne politike ne bi bilo, organizacije, osebje, učenci in starši ne bi imeli navodil, kako sprejemati pravilne in dosledne odločitve.

Čeprav je šolska politika pomembna, ni samostojna. Je pomožno orodje, ki se uporablja za zagotavljanje izpolnjevanja splošnega namena šole. Ta namen je bil v bistvu vedno enak: dati mladim stvari, ki jih potrebujejo, da bi se na urejen, zaporeden način razvili v člane družbe (Dewey, 1934). Namen šole je torej zagotoviti otrokom priložnosti za razvoj. V skladu s tem mora šolska politika obravnavati otrokove potrebe.

Upoštevanje otrokovih potreb pa ni omejeno na etiko in vsekakor ni dobrodelnost. Gre za pravno obveznost, ki izhaja iz mednarodnih konvencij, zlasti iz Konvencije ZN o otrokovih pravicah iz leta 1989. Šolsko politiko je treba oblikovati glede na člene Konvencije ZN o otrokovih pravicah in preveriti, ali vsi procesi in postopki upoštevajo ustrezne člene.

Nediskriminacija (člen 2)

Otrokove koristi (člen 3):

Pravica do življenja, preživetja in razvoja (člen 6):

  • Ali imajo vsi otroci dostop do izobraževanja brez diskriminacije?
  • Ali je kakovostno izobraževanje na voljo vsem otrokom na vseh območjih države?
  • Ali je izobraževanje zasnovano tako, da izpolnjuje potrebe vsakega otroka ne glede na njegovo poreklo ali jezik?
  • Ali šola spodbuja strpnost in razumevanje drugačnih otrok?
  • Ali daje otrokom orodja za nasprotovanje ksenofobiji in drugim negativnim stališčem v družbi?
  • Ali so učno gradivo, šolske stavbe in druge zmogljivosti, kot so zdravstveno varstvo, šolska prehrana in prevoz, primerni?
  • Ali so šolski učni načrti oblikovani "v najboljšo korist otroka"?
  • Ali je zagotovljeno smiselno poklicno usmerjanje?
  • Ali šola omogoča pridobivanje spretnosti iz realnega življenja, vključno z razumevanjem globalnih in lokalnih pojavov?
  • Ali razvija spoštovanje do okolja?
  • Ali so učne metode prijazne do otrok?
  • Kakšne možnosti so vzpostavljene za razvoj v zgodnjem otroštvu?
  • Ali predšolska ustanova in šola omogočata otrokov razvoj v vseh pogledih - od pravice do prehrane do pravice do igre?
  • Ali je disciplina vzpostavljena z otrokom prijaznimi sredstvi?
  • Ali šola spodbuja razvoj otrokovih osebnosti, talentov in sposobnosti "do njihovega največjega potenciala"?

Poseben poudarek je na otrokovih stališčih (12. člen): Otrok mora imeti pravico do izražanja mnenja o vseh zadevah, ki ga zadevajo, pri čemer je treba mnenju nameniti ustrezno težo “v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo”.

Osnovna ideja je, da ima otrok pravico biti slišan in da se njegove ideje jemljejo resno.

Pogledi otroka (12. člen)

  • Ali so otroci slišani?
  • Ali lahko vplivajo na strukturo pouka, izobraževanje, načrt ali vodenje šole?
  • Ali se lahko pritožijo zoper odločitev v šoli?
  • Ali šola spodbuja demokratično in kritično razmišljanje?
  • Ali omogoča globlje razumevanje bistva človekovih pravic?

Spreminjanje politik v šolah

Kako lahko spremenimo šolsko politiko, ki bo koristila učencem, spodbujala zdravje in varnost ter izboljšala šolski sistem?

Oglejte si spodnji videoposnetek in obiščite zbirko orodij za skupnost, ki jo je pripravil Center za zdravje in razvoj skupnosti Univerze v Kansasu, da bi izvedeli, kako.