Izobraževanje o otrokovih pravicah – ali CRE – je namenjeno uvajanju, razvijanju, razlaganju in vključevanju te teme v pouk, od predšolske do srednješolske ravni izobraževanja. Pri tem obstaja veliko načinov za povezovanje CRE z inter- in transdisciplinarnimi metodami.
Združeni narodi so konvencije o otrokovih pravicah gostili leta 2003. S to konvencijo so razvili vrsto pravic, ki bi jih morali imeti vsi otroci, pri čemer se je začela oblikovati “vizija otroka kot samostojne entitete v prvih letih življenja in ne zgolj kot bodočega državljana” (Louviot, Moody in Darbellay, str. 1, 2019).
Nedržavni ponudniki storitev delujejo v skladu z njenimi določbami, kar za te akterje ustvarja posredne obveznosti.
ZN, 2003a, odstavek 43.
Kot je navedeno v zgornjem članku ZN, država ni edini akter, odgovoren za spoštovanje otrokovih pravic. Varstvo vseh pravic morajo zagotavljati vsi akterji, torej starši, skrbniki, ožji družinski člani, vzgojitelji, državni uslužbenci in vsi polnoletni ljudje. Iz obeh členov, 28. in 29., je razvidno, da ena od tam zapisanih pravic ustreza izobraževanju.