Tema 2 Otroci z nevrorazvojnimi motnjami
V širokem spektru ranljivosti in potreb otrok je treba pri vključevanju upoštevati tudi nevrorazvojne motnje.
- Nevrorazvojne motnje so zapleteno in večplastno področje, ki še ni dovolj raziskano.
- Prekrivajo širok klinični spekter, za mnoge pa se domneva, da so genetskega in dednega izvora.
- Številne nevrorazvojne motnje, kot so motnje avtističnega spektra (ASD) ali motnje pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD), je mogoče diagnosticirati le na podlagi vedenja.
- Številne od teh nevrorazvojnih motenj pogosto obstajajo sočasno in imajo podobne značilnosti (npr. višja stopnja nepozornosti in splošni rezultati ADHD so povezani s pomanjkanjem komunikacijskih in socialnih spretnosti, o katerem poročajo sami), vendar lahko diagnosticiranje traja več let, saj kažejo podobne simptome na področjih, kot so motnje v socialni komunikaciji in interakciji, podobne senzorične in motorične disfunkcije, težave s spanjem in prehranjevanjem, težave z navezanostjo in težave s pozornostjo.
Kakšne težave imajo otroci s tovrstno ranljivostjo v šoli in kakšne so njihove potrebe?
- Šola je redko dobro okolje za otroke z avtističnim spektrom, še posebej za tiste, ki so na hujšem delu tega spektra.
- Otroci z avtizmom se veliko časa učijo obvladovanja okolja, ki pogosto ni usklajeno z njihovimi sposobnostmi in izzivi.
- Ko otroci pridobijo te spretnosti, morajo zapustiti to okolje in se po končanem šolanju znajti v povsem drugačnih razmerah.
Nekatera področja, na katerih imajo otroci težave, so naslednja:
Veliko vidikov vsakdanjega šolskega življenja – zvonjenje v dvorani, fluorescenčne luči, kričanje otrok, odmevne telovadnice – je za otroke brez avtizma že tako preobremenjujočih. Za otroke z avtizmom so lahko senzorični dražljaji preobremenjujoči, kar sproži izjemno tesnobo in avtistično vedenje.
Standardizirano testiranje zahteva, da že majhni otroci razumejo govorjeni in pisni jezik ter se nanj odzivajo s pričakovano hitrostjo in na pričakovani ravni. Otroci z avtizmom so pri standardiziranem testiranju pogosto v slabšem položaju, saj sta besedno izražanje in razumevanje velika izziva – zlasti ko gre za figurativni ali ekspresivni jezik.
Sposobnost načrtovanja in izvajanja večstopenjskih projektov ob upoštevanju projektnih parametrov, časovnih rokov in drugih dejavnikov. Za šolarje to med drugim pomeni sposobnost upravljanja domačih nalog, šolskih projektov, priprav na izpite in načrtovanja dogodkov. Izvedbeno delovanje je lahko največkrat izziv za otroke z avtističnim spektrom (in posledično tudi za odrasle), ki na splošno slabše preklapljajo med dejavnostmi.
Je ključnega pomena za pisanje, risanje, rezanje, lepljenje in rokovanje z majhnimi predmeti, kot so mikroskopska stekelca in pincete. Groba motorika se uporablja pri skakanju, brcanju, metanju, teku in skakanju. Te spretnosti so ključne za izpolnjevanje socialnih zahtev v osnovni in srednji šoli. Pri večini otrok z avtizmom so te spretnosti blago do zmerno motene. Morebitne omejitve lahko vplivajo ne le na otrokove učne dosežke, temveč tudi na njegovo vsakdanje šolsko življenje.
Otroci z avtističnim spektrom imajo težave s socialno komunikacijo. Včasih so težave očitne in hude. Tudi če niso in je otrok visoko funkcionalen, je lahko razumevanje socialnih interakcij še vedno težavno. Otroci z avtizmom pogosto težko razumejo socialne signale, ki otroku povedo, kdaj naj spremeni socialno vedenje. Težave pri dekodiranju teh socialnih znakov so tisto, kar otrokom pogosto preprečuje, da bi razločili igrivo draženje od ustrahovanja ali sarkazem od podajanja dejstev. Zaradi nenehno spreminjajoče se narave socialnih interakcij (ki se spreminjajo z vsakim šolskim letom) je lahko otrok z avtizmom socialno izoliran ali pa ga imajo za introvertiranega, če ne sodeluje.
Spremembe v kontekstu razreda lahko otroka z avtizmom zmedejo. Spremembe se ne nanašajo le na razred, temveč tudi na vrstnike. Otroci z avtizmom imajo pogosto ogromne težave pri prepoznavanju in prilagajanju tem spremembam. Zaradi tega so izpostavljeni posmehu in obsojanju s strani tistih, ki ne prepoznajo otrokovih omejitev.
Otroci z avtizmom potrebujejo rutino in strukturo. Hitre spremembe in prilagoditve so izziv za mnoge otroke, vendar so lahko te spremembe za otroke z avtizmom še bolj moteče, zato se težko spoprimejo z njimi ali se prilagodijo “na zahtevo”.
- Otroci z motnjami v duševnem razvoju in drugimi motnjami imajo dodatno breme, saj morajo zapustiti pouk – pogosto sredi pouka – in se udeležiti terapevtskih srečanj, skupin za socialne veščine in drugih programov, ki naj bi jim pomagali obvladati izkušnje, ki so za njih izziv.
- Odnosi med učenci in učitelji so izredno pomembni. Nove raziskave kažejo, da je zlasti v zgodnjih šolskih letih prehod v šolanje ključen mejnik za vse otroke, ki je lahko za majhne otroke z motnjami avtističnega spektra še posebej zahteven. Kakovost odnosa med učencem in učiteljem (STR) velja za ključnega pri uspešnih učnih rezultatih in je močan napovednik dolgoročnega vedenja (Bolourian idr., 2019). Pri otroku z nevrorazvojno motnjo /avtističnega spektra je cilj okrepiti odnos vzajemnosti in sodelovanja, medtem ko naj se egocentrizem zmanjšuje.
Aktivnost 2: "Dan v šoli"
Namen te dejavnosti je odpraviti ovire v tem, kar se v vsakodnevnih šolskih interakcijah dojema kot normalno ali samoumevno. Šolska okolja, dejavnosti in prostori še zdaleč ne vključujejo učencev s posebnimi potrebami, pri čemer je malo razumevanja ali empatije, ko gre za prilagajanje njihovim potrebam v šoli.
- Empatija
- Učinkovita komunikacija
- Vključevanje ranljivih otrok
- sprehajalna palica, časomer ali ura
- Flipchart in veliki listi papirja, pisalo/ svinčnik/ markerji/ seznam nalog
- Preveze za oči/maska za spanje
90 minut
#invalidnost, #dostopnost, #vključujoča družba
Uvod/prelomnica: (20 minut)
Sedite v krogu in najprej povejte svoje ime in vlogo na šoli, kjer poučujete, ključno stopnjo, starost in ozadje svojih učencev. Ko se predstavite, opredelite “invalidnost”, tako da poveste, kako razumete to besedo, in osebne izkušnje ali družinsko zgodovino življenja v bližini invalidne osebe, če vam je to prijetno. Moderator lahko riše miselni vzorec ali zapiše čustva in misli, ki jih udeleženci delijo med procesom.
Obogatitev znanja: (40min)
Pojdite ven in stojte pred vhodom. Pojasnite, da se lahko vsi udeleženci kadar koli ustavijo, če se počutijo neprijetno ali se izgubijo. Med dejavnostjo poskrbite za svojo ekipo. Osredotočite se in si poskušajte zapomniti čim več o šolski stavbi: orientacijo, nadstropja in prostore. Koliko je ura? Zapišite si uro. Nadenite si preveze za oči – primerna je tudi maska za spanje.
S pomočjo palice za vodenje in preveze na očeh sledite navodilom in v šolskem poslopju opravite naslednje naloge:
- izdelajte fotokopije,
- pojdite v kopalnico,
- kupite steklenico vode,
- pojdite po stopnicah.
Odstranite preveze za oči. Še enkrat poglejte na uro. Koliko časa ste potrebovali, da ste opravili vse naloge? Kako se počutite?
Če delavnico izvajate prek spleta, moderator prevzame vlogo pripovedovalca in pozove udeležence, naj zaprejo oči. Pripovedovalec opiše šolski dan slepega učenca in težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil v povprečni šolski stavbi.
Rešitev: (20min)
Namen naslednjega dela je vključiti pripovedi o ljudeh s posebnimi potrebami v izobraževalni etos vaše šole.
- Posnemite ustne pripovedi sorodnikov ali poiščite že posnete pripovedi v lokalnih arhivih (občinskih knjižnicah itd.). Te zgodbe delite z učenci kot del učnega načrta. Zgodbe lahko predhodno posnamete ali pa jih natipkate in delite z delovno skupino.
- Razdelitev v skupine.
- Izberite poglavje iz priročnika, ki ga redno uporabljate, vendar poskrbite, da bo vsaki skupini dodeljen drug modul, tako da bodo med dejavnostjo obravnavane različne teme.
- Na podlagi zgodbe, ki ste jo predhodno posneli, pripravite načrt učne ure. Poskusite zgodbo čim bolj natančno uprizoriti, tako da spremenite glas, se vključite v igro vlog itd.
- Glede na modul s temi zgodbami izboljšajte svoje poučevanje. Ne pozabite uporabiti fotografij, intervjujev, odlomkov iz dokumentarnih filmov itd.
- Pripravite načrt učne ure in se o svojih zamislih pogovorite s preostalimi člani skupine.
- Opredelite ovire in prepreke; razpravljajte o čustvih, ki jih doživljate med hojo v temi.
Razprava/ocenjevanje: (10 min)