Naslednja Tema

Tema 3 Otroci, ki so žrtve zlorab, slabega ravnanja in revščine / Otroci, ki so prikrajšani za svoje osnovne pravice

Modul 2: Razumevanje potreb vseh otrok, zlasti ranljivih skupin otrok Enota 2 Ciljna usmerjenost na posebne ranljivosti Tema 3 Otroci, ki so žrtve zlorab, slabega ravnanja in revščine / Otroci, ki so prikrajšani za svoje osnovne pravice

Otroci, ki so še posebej ranljivi in imajo lahko še širši spekter potreb in vključenosti v izobraževalni proces, so otroci, ki so žrtve slabega ravnanja*. Izobraževanje lahko za te otroke deluje kot zaščitni dejavnik. Nekaj dejstev:

Študije kažejo, da imajo otroci, ki so bili zanemarjeni, slabše učne dosežke kot otroci, ki so bili fizično zlorabljeni.
Otroci, s katerimi se slabo ravna, imajo pogosteje slabe socialne veščine in vedenjske težave v razredu.
Zlorabe v prvih petih letih življenja skoraj potrojijo verjetnost, da bo imel otrok učne težave (opustitev šolanja pred zaključkom srednje šole).
Slabo ravnanje z otroki je povezano tudi s slabšim kognitivnim delovanjem (zlasti z nižjimi rezultati IQ v primerjavi s kontrolno skupino) in pogostim pojavom problematičnega vedenja pri otrocih in mladostnikih.

*slabo ravnanje se tukaj uporablja kot “krovni” izraz, ki vključuje vse oblike zlorabe, nasilja in zanemarjanja, žrtve revščine in otroke, ki so na kakršen koli način prikrajšani za svoje osnovne pravice.

Značilnosti, ki jih lahko obravnavamo kot dejavnike tveganja za opuščanje šolanja pri otrocih, s katerimi so slabo ravnali:

Dejavniki tveganja za otroke:

a) otroci, mlajši od štirih let, ali mladostniki, b) nezaželeni otroci in otroci, ki ne morejo izpolniti pričakovanj staršev, c) otroci s posebnimi potrebami, intelektualno oviranostjo ali nevrološkimi motnjami, d) otroci, opredeljeni kot LGBTQ.

Dejavniki tveganja za starše/skrbnike:

a) težave pri navezovanju stikov z novorojenčkom, b) ne vzgajajo otroka, c) sami so bili v otroštvu maltretirani, d) ne poznajo otrokovega razvoja ali imajo nerealna pričakovanja, e) zlorabljajo alkohol ali droge, tudi med nosečnostjo, e) imajo nizko samospoštovanje, f) slabo nadzorujejo impulze, g) imajo duševne ali nevrološke motnje, h) so vključeni v kriminalno dejavnost, i) imajo finančne težave.

Dejstva:

Učitelji in šolski svetovalni delavci so premalo pripravljeni na prepoznavanje znakov slabega ravnanja z otroki.
V postopkih poročanja obstaja vrzel.

Priporočila:

Pomembno je usposabljanje šolskih svetovalcev in učiteljev. Dobro pripravljeni pedagogi v šolah so lahko v veliko pomoč maltretiranim otrokom in njihovim družinam.
Bistveno je, da imajo šole jasne politike poročanja o primerih slabega ravnanja z otroki. Šole bi morale oblikovati jasne smernice glede poročanja o primerih slabega ravnanja z otroki, ki bi morale biti na voljo odgovornemu osebju.
Vsekakor je pomembno, da učitelji in svetovalni delavci (kot posamezniki, na katere se učenci lahko obrnejo) pri obravnavi kakršnih koli primerov slabega ravnanja nikoli ne pozabijo, da otroci nikoli niso krivi za slabo ravnanje!

Revščina:

Revščina narašča; vedno več otrok se sooča s hudo revščino*.
Revščina, ki traja že nekaj let, lahko zelo negativno vpliva na razvoj majhnih otrok, zlasti otrok, mlajših od pet let, saj so ta zgodnja obdobja otrokovega življenja odločilna za kognitivni, jezikovni in socialni razvoj. Zanemarjanje v otroštvu, revščina v družini in soseski v otroštvu prispevajo k slabšim rezultatom pozneje v življenju.
Neenakosti v izobraževanju, ki se začnejo že v predšolskem obdobju, se običajno povečujejo tudi v osnovni in srednji šoli. Če otrok v šolo ne vstopi pripravljen in nima osnovnih znanj, je njegova sposobnost, da čim bolje izkoristi učne izkušnje, razvije socialne spretnosti in naveže prijateljstva, manjša. Dolgoročno pa zaostajanje v zgodnjem šolskem obdobju prikrajša otroka za preostalo šolsko pot, zaposlitvene možnosti in življenjske priložnosti v odrasli dobi (Save the Children, 2016).
Življenje v revščini lahko pri otrocih povzroči veliko tveganje, da bodo zaostajali v jezikovnem razvoju. To ima lahko velike posledice za razvoj zgodnjih bralnih spretnosti. Sposobnost dobrega branja je bistvenega pomena za otrokove možnosti v šoli in v življenju nasploh.
Pogosto se zgodi, da so revni otroci prisiljeni v otroško delo (izrazita oblika izkoriščanja otrok) ali celo v krajo, da bi preživeli.
Vključujoče izobraževanje bi moralo potekati tudi na načine, ki bi otroke iz revščine vključili v izobraževalni proces in tako delovali kot preventiva pred osipom ter jim pomagali uresničiti njihov potencial.

*Statistični podatki kažejo, da je bilo leta 2017 v Združenem kraljestvu več kot 1,5 milijona ljudi, vključno z več kot tretjino milijona otrok (JRF, 2020), 7,8 % prebivalstva pa je živelo v trajni revščini. Zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, nizkih plač in neustreznih socialnih prejemkov vse več družin živi na robu praga revščine (Children’s Society, 2020a). CPAG (2019) pričakuje, da bo do leta 2022 v Združenem kraljestvu v revščini živelo 5,2 milijona otrok. Trenutna kriza zaradi koronavirusov bi lahko prikrajšane družine pahnila v revščino, če se bodo starši zaradi pandemije soočili z izgubo službe in zmanjšanjem zaslužka (Children’s Society, 2020b). Podoben trend se kaže v celotni EU. Leta 2020 je bilo v EU 24,2 % otrok (mlajših od 18 let) izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti v primerjavi z 21,7 % delovno sposobnih odraslih (18-64 let) in 20,4 % starejših (65 let in več). Otroci so bili starostna skupina z najvišjo stopnjo tveganja revščine ali socialne izključenosti v 13 od 27 držav članic EU.